Mini Evrotrip - Dan 2

Dobro jutro Praga!
Kako je prijal tale spanec. Vstali smo, se oblekli, umili in očedili, nato pa pripravili plan za drugi dan v Češki prestolnici. Torej, plan: premaknemo se v hostel preko ceste, nato pa vse do 18ih bluzimo po mestu, potem se vrnemo v hostel, malo spočijemo in nato odidemo na Couchsurfing srečanje.
Za tiste, ki ne veste, kaj je to Couchsurfing, gre za spletno stran, prek katere si popotnik lahko poišče kjerkoli na svetu bo pač bival, nekoga, ki ga bo zastonj gostil, v zameno pa mora tudi sam kdaj koga gostiti. In takile popotniki in gostitelji se dobivajo tudi na tedenskih meetingih v mestih. Tudi v Ljubljani jih imamo in razmišljam, da bi šel naslednji teden. However, edina fiksna dejavnost v našem dnevu je tako bilo srečanje kavčastih surferjev, do takrat pa imamo čas, da okupiramo mesto.
Stvari smo po hitrem postopku preselili v omiljeni hostel nasproti in ga bookali za eno noč, saj je bilo za naslednje dni že vse zasedeno. Pojedli smo zajtrk in odšli v mesto.
Ker sem sam že obiskal Prago in tako poznal nekaj sightseeing spotov sem avtomatično prevzel vlogo vodiča in Urbana ter Pintija prek glavnega trga peljal proti Karlovem mostu. Tam smo naredili par fotk in ga prečkali. Fanta sta bila navdušena, še posebno je Urbana očarala glasbena skupina na sredi mostu. Pot smo nadaljevali proti gradu. V originalu se imenuje Hradčani. Potrebno je omeniti, da je to tisti grad, kjer se je pričela tridesetletna vojna, potem, ko so poslanca tuje velesile vrgli skozi okno direktno na gnoj. Fak, tudi mi bi potrebovali kakšno defenstracijo, le da brez gnoja. Ni važno. Prispemo tako mi pred ta grad in bolj kot sam grad nas je očaral razgled nad mestom. Vsak s svojim pivom v roki smo tako sloneli na zidu in strmeli v mesto. Kar dolgo časa. Pol ure vsaj. In se pogovarjali o vsem mogočem. Naj dodam, da pivo v rokah ni bila izjema, prej pravilo!
Mah, 12 je že, a gremo naprej? Gremo! Želeli smo prečkati grad, vendar smo naleteli na menjavo častne straže. Mislim, pa a je to normalno? Komu za vraga je to namen? Tem parim azijcem, ki itak slikajo vse kar je mogoče (dejansko vsako ploščico vsake zgradbe posebej) in se zraven derejo teeejk pikčaaa?!. No, nekaterim so pa pač častne straže in njihove menjave všeč in se jim zdi to lepo, ne Borut?
Na drugi strani Hradčanov se nam je odprl čudovit pogled na cerkev sv. Vida. Awesome. Urban je komentiral, da je to druga najlepša cerkev, takoj za Sagrado Familio v Barceloni. Slednje še nisem imel priložnosti videti, vendar prekaljenemu arhitekturnemu mačku, kot je Urbs, pač verjameš.
Še tukaj smo malo poškljocali, se želeli vzpeti tudi na vrh nje, a je bilo plačjivo, zato smo se raje spustili nazaj proti mestu.
Tam smo si postregli s klobasicami, tipičnimi za češko kuhinjo. Meni so teknile, še posebno pikantne. Seveda smo vse pridno zalili s pivom. Kozel, okej, ampak Pilsen...to je milina! Priporočam, čeprav nisem ne vem kak ljubitelj pira.
Počasi smo se vrnili v hostel, kjer smo dobili sobe, Pinti in Urban sta spala v eni, jaz pa v drugi. Skupaj s 7 puncami. Skupaj s 7 puncami? Skupaj s 7 puncami!
Fak, strah me je. Ampak so bile prav fejst dekleta vse, smo se odlično zaštekali in na koncu sem jih kar malo pogrešal. Kakopak, hihi.
Okoli 19ih smo se počasi odpravili v bar, kjer se bo odvijalo Couchsurfers srečanje. Ampak pot smo si pa zakomplicirali. Prečkali smo obvoznico, železnico, oboje na neoznačenih, prepovedanih prehodih in že skoraj zabluzili, ko smo naposled le našli slavni CS bar. No, takega bara pa še ne!
Posedli smo se na terasi, ponosno postavili vsak svoj vrč piva predse in začeli pogovor, ko naenkrat nekaj zarenči. In spet. In spet. Pa kaj da fak to renči? Pogledam navzgor in vidim, kako preko celotne terase, v višini strehe poteka lesena brv, obdana z žico, zaključi pa se v nekakšnih kletkah na drugi strani terase. In naenkrat pride po tej brvi, 3 metre nad mano...puma. Puma! Jebemti, me je gledala kot, da mi želi ves pir spit. Moj je, vzemi si svojega! Čeprav, roko na srce, so se mi živalice zelo smilile, mislim, kdo bi želel sredi Prage imeti v ujetništvu nekaj pum, samo zato, da bo njegov bar izpadel kul. Malo izprijeno zame.
Počasi so v bar začeli kapljati ljudje in že nekaj ur kasneje smo vsi nasmejani sedeli za skupno mizo (okoli 20) in se pogovarjali. Nekaj Čehov, nekaj Američanov, nekaj Poljakov, nekaj južnoameriških prebivalcev, pa Srbkinja (edini jugos, ki sem ga na poti srečal...škoda)... super mix, edino Američan se mi je zameril. Tako površinski so, veste. Nekaj te vpraša, pa niti ne počaka, da poveš do konca. Povsod ga je polno, pa nikjer nič. Bedak. Res, ta človek mi je bil tako antipatičen. In vse je vedel, o celi evropi. Najverjetneje bi mi še o Sloveniji povedal kaj novega, če bi ga res prijazno vprašal. Čeprav bi ga bolj želel nekam poslat.
In smo klepetali, pa zraven kakšnega spili... No ja, skratka, koliko novih stvari smo izvedeli o Pragi. Kje so alternativni klubi, kje so dobri bari, kje so hostli...vse. Poleg tega spoznali veliko ljudi. Med njimi smo se najbolj ujeli z Olo, poljakinjo. Super punca, o njej bom več govoril še pri 4. dnevu.
Ola je iz Szczecina, tik ob poljsko-nemški meji in je na delovni izmenjavi v Pragi. Zato pozna že nekaj mesta in nas je tako pospremila do našega hostla. Ker je bila tako prijazna, smo počakali do prihoda njenega tramvaja, vmes še nekaj pojedli, nato pa tudi mi počasi zaključili in odšli vsak v svojo sobo. Jaz seveda k svojim 7im dekletom. Lahko noč =))